Delovni teden, ura pa tik pred eno. Zazvoni telefon in Vili me sprašuje, kaj počnem popoldne. Po tem, ko je plezal po drevesih in nabral nekaj kil češenj, si je zaželel obisk ferate na Turško glavo. No, nekaj minut kasneje sva se že peljala na Jezersko.
Med potjo se je nekajkrat ulilo, kar v teh dneh res ni nič nenavadnega. Upala sva, da na koroški strani ne bo preveč mokro.
Na parkirišču se opremiva in zaženeva v ferato, ki že po nekaj metrih da vedeti, da bo težka.
Že v spopadu čez previse.
Še en selfi... :)
Legi?....
Na tej poti se je kdaj pa kdaj treba tudi odpočiti.
Visoko nad dolino Železne kaplje
V vpisni knjigi je Vili našel vpis našega prvega obiska. Razlika je bila očitna. Sedaj sva s turo opravila v uri in petnajst. Na tabli piše skoraj tri ure. Bila sva tako hitra, da sem komaj imel čas slikati. Je pa res, da sva bila tokrat sama.
Ni komentarjev:
Objavite komentar