Šmajdov grad

Primer rokovnjača. Poudarek na ojačani desnici, kar je tipična značilnost rokovnjača

V Šmajdovem gradu v kanjonu Kokre naj bi se skrivali rokovnjači, še pred njimi naj bi se vanj ljudje zatekali pred Turki.

Nedavno najden srebrnik letnico nastanka lahko zamakne še globlje v preteklost. Med domačini gre od ust do ust izročilo o skrivnem rovu. So ga končno našli?

Šmajdov grad je konglomeratni spodmol v kanjonu reke Kokre pri Predosljah. Čeprav ni prava jama, je registriran v Katastru jam Jamarske zveze Slovenije, grad pa je zavarovan kot spomenik kulturne dediščine. V preteklosti, po dosedanjem predvidevanju v času turških vpadov, so spodmol obzidali v jamski grad. Objekt še ni bil raziskan, zato o tem skritem, a zanimivem pomniku zgodovine Kranja in njegove okolice do sedaj še nismo vedeli skoraj nič. V Predosljah in Britofu se je ohranilo ljudsko pričevanje, da so se ljudje v tem gradu skrivali pred Turki, še posebej pa so žive pripovedi o rokovnjačih, predvsem pa o rovu, skrivnem izhodu, ki naj bi iz gradu vodil na varno. Najpogosteje se omenja povezava z jamo v konglomeratni steni nad Rupovščico, pod vasjo Ilovka ali celo z gradom Brdo.

Šmajdov grad je prvič omenjen leta 1894. V III.  letniku revije Argo Deželnega muzeja v Ljubljani je arheolog Alfonz Müllner o njem napisal članek. Avtor omenja tudi podzemno povezavo gradu z vasjo Ilovka, o kateri mu razlaga domačin, a mu ne verjame, saj prostor z vseh strani zapira trdna konglomeratna kamnina. Tudi dr. Tomaž Verbič prvega julija 2010 s sondiranjem ni našel skrivnega rova. 

Po vsej verjetnosti gradu niso zgradili domačini za zaščito pred turškimi vpadi, ampak je nastal v času roparskih vitezov, ki so prežali na popotnike ob enem od redkih naravnih prehodov čez Kokro. To seveda ne pomeni, da gradu, morda takrat že napol porušenega, niso vaščani uporabili v času turške nevarnosti. Na poznejšo rabo skritega gradu priča najdba svinčenih krogel, ki morda pričajo o spopadu z rokovnjači na prelomu 18. in 19. stoletja. Številne podrobnosti o rokovnjačih v Šmajdovem gradu in okolici je, po pričevanju svoje matere, zbral Marjan Černivec, ki je kljub svojim 83 letom aktivno sodeloval pri iskanju skrivnega rova, po katerem se je leta 1939 spustil v manjšo dvorano. 

V novejšo zgodovino se je vpisal tudi kot mesto padca kranjskega župana Moharja Bogataja. Pri ogledu najdišča je zdrsnil po hribu in končal poškodovan v Kokri.

Vir: GG in GL. Vodič, lokalec, Mala crna, Krč.