Snežnik

Snežnik je ena od posebnih gora. Ker so vse gore v okolici bistveno nižje in manjše, izstopa in je viden daleč naokoli. V njegovi soseski sta še Snježnik in Risnjak, ki pa ležita v Nacionalnem parku Risnjak na Hrvaškem. Tam sem hodil neko jesen pred nekaj leti.:) Torej, ponovno gozdovi Notranjske. Vsak pravi Notranjec zna kjer koli v Sloveniji pokazati, kje leži Snežnik.

Ko smo v Ilirski Bistrici zavili v hrib, ni nič kazalo, da bomo danes hodili po snegu. Vse je bilo kopno, snega ni bilo niti za vzorec. Z vsakim ovinkom se je stanje spreminjalo.

Na sneg smo stopili na Sviščakih, ki so tudi najlepši in najbolj eleganten dostop na planoto Snežnika.

 Pešaki, oziroma luknjači v akciji...

 Pot se najprej vije skozi gozd.

 Na sedlu med Malim in Velikim Snežnikom se teren končno odpre in začne se pravi vzpon.

 Glede na to, da je bila cela Slovenija pod plaščem oblakov, je bilo nebo prav neverjetno. Moral sem prav preveriti nastavitve fotoaparata, da ne bi dodal kontrastov.  Ja, prav tako je bilo nebo.

 Razgled na gozdove Notranjske. Kočevski gozdovi, Javorniki, Gorski Kotar, Babno Polje, Loška dolina pa tudi Istra in Kvarner. Vse kot na dlani.

 Koča na Snežniku, ki stoji tik pod vrhom, je ponavadi kvalitetno zafrajhana s snegom.

Razgled na Kvarner in Jadranske otoke. Pogled na morje, med tem ko smučaš je svojstveno doživetje.

Pogoji za smučanje so bili spet prav neverjetni. Gladka trda podlaga in rahel poprh. Snega je bilo več kot dovolj, občasno so ven pogledali posamezni vrhovi ruševja. Čista uživancija. Smučanje po gozdu nazaj na Sviščake je sicer pomenilo tudi nekaj vzpenjanja in zaprtega smučanja po bukovem gozdu.

 Dobrodošlica, ko smo prišli nazaj do koča. Tadej se je dobro vključil v debato in navezal stike, ki jih bo sicer razdrla prva odjuga... :)