Zimski bivak


V Šoli varnega gibanja smo letos pripravili tudi zimski bivak. Sicer ni bil v naši "redni ponudbi" ampak se ga je udeležil samo tisti, ki je želel. No zbralo se nas je kar zajetna četa. Zraven smo povabili tudi alpiniste, vendar se žal ni noben ojunačil. Lokacija je bila skrivna do zadnjega trenutka, saj nismo želeli kakšnega obmejnega incidenta. Bivakirali smo namreč na avstrijski meji, tik ob prelazu Ljubelj.


Kratek sprehod in že smo se znašli v gozdičku, kjer je bila kar dobro debela snežna odeja. Tu smo se razdelili po skupine in začeli graditi naša bivališča za čez noč.


Sredi noči se nam je pridružil Sebastjan, ki je sicer precej na kratko s časom, ker je čez dan kandidat za zeta leta, zvečer pa mora spraviti spat Naceta. Najino zavetje je bilo predvideno, da prenoči še enega, tako da ni bilo problemov.






Jutranja kontrola po našem kampingu. Naše zavetje važičev v dobrih spalkah.


Snežna luknja n1, AKA "medvedji brlog"


Snežna luknja n2, AKA "alpinisti so pusiji" (notri so spale same punce)


Toplina spalk....


Jutro kot se šika... Sostanovalci pa še spijo. Hja, je le zima, medvedi pa zime prespijo.



Pospravljenje brloga...


Najbolj toplo bivališča, iglu družine Istenič.  Občutek imam, da bodo drugo leto njihove zimske počitnice precej zanimive... Teden dni v igluju na Pokljuki? Samo predlagam...:)



Naročilo kave...


Klopca z razgledom na taborišče.


Ko je kava skuhana, se lahko začne nov dan.


Hello Kitty Ninđa...


Jutro na stari meji med Kranjsko in Koroško.  Slikali smo se predvsem zato, da smo dokazali, da smo vsi preživeli noč. No, morda tudi zato, da smo se prepričali na kdo še ne spi v kateri od lukenj. Tako smo na prelepo jutro zaključili še eno zanimivo izkušnjo.



Planinsko polje


Z obiskom nas je ponovno počastil dr. Miroslav. Za začetek obiska in spoznavanje lepot Slovenije, smo mu tokrat pripravili obisk poplavljenega Planinskega polja. Zeleni zmaj ponovno v akciji!


V začetku je za smer skrbel Grega. Jaz sem se spravil na sredino čolna, od koder sem imel najlepši razgled. Miroslav je skrbel za pogon. Tako smo zaveslali na poplavljene travnike polja.



Nikonaš...


Canonaš... ki nam ni toliko zaupal, da bi vzel svojo mašino s sabo v čoln...:)


Na jezero smo odšli popoldne. tako smo imeli nizko sonce, kar je idelano za slike.




Naš cilj...


Izvedli smo izkrcanje, tako da smo lahko slikali v zadnjih žarkih dneva.







Kroženje okrog drevesa...




Naše drevo. Še en dokaz evolucije človeka... Iz čolna, na drevo, oziroma nazaj v preteklost. Tako se je moral počutiti Ostrorogi jelen.





Večerno tihožitje v čolnu.




Ko se je zvečerilo, so tudi temperature drastično padle. No, k sreči smo zavili nazaj v rečno strugo, kjer je bil tok močnejši, tako da smo do mesta pristanka kar pošteno veslali. Zeblo nas res ni.


Večer v čolnu...


Grohot


Vsake tri leta se moramo vodniki PZS izobraževat. Ker se nam v zadnjih treh letih ni uspelo prijaviti na katero od novih kategorij, kar bi nas opravičilo udeležbe, smo se ponovno povzpeli na Grohot, da bi slišali, kaj je novega pri zimskem vodenju. Prav tu smo namreč pred tremi leti opravili zimsko licenco. Posadka je bila spet ista... Seba, Eva in jaz. Razmere pa spet tiste prave zimske. Avto je tokrat ostal na zadnjem ovinku pred kmetijo Bukovnik. Po vikendu smo ga mogli kar dobro odkidati, saj je neprestano rahlo snežilo. No, v Kranju je bilo takrat 10 stopinj...


Preko gozda in travnikov smo se počasi vzpenjali po pobočju Raduhe priti Grohotu. Spet smo preveč resno vzeli navodila, ter obvezno opremo, tako, da smo bili kar dobro naloženi. Midva s Sebastjanom sva bila na smučeh, Eva pa je pešačila.


Grohot pod Raduho. Poleg vodniških tečajev in izobraževanj imajo tudi strašno dobro gobovo juho. Samo povem... :)



Nekaj predavanj, nekaj praktičnega dela, tako, da vidimo, če še znamo izračunati kak azimut in narisati kak profil. Predvsem pa kakšna ideja več.




Sledil je praktični del na terenu. Ker je bilo toliko nepredelanega snega, pešci niso mogli priti kam daleč. Tako smo svoje manevre izvajali nedaleč od koče.


Lov na žolne...




Ta zamrznjena kolona prihaja iz delanja prerezov.


Varovališča, oziroma vrvne ograje. smo tokrat delali na plazovini, ki je kak dan prej zdrsnila s strehe. Bila je pač najbolj predelan sneg daleč naokoli.




Zimska pravljica pod Raduho. Glede na to, da te kraje obiščem samo v takih razmerah, bom počasi začel dvomiti, če sploh poznajo pomlad? No, sicer pa ni z zimo čisto nič narobe...