Vsake tri leta se moramo vodniki PZS izobraževat. Ker se nam v zadnjih treh letih ni uspelo prijaviti na katero od novih kategorij, kar bi nas opravičilo udeležbe, smo se ponovno povzpeli na Grohot, da bi slišali, kaj je novega pri zimskem vodenju. Prav tu smo namreč pred tremi leti opravili zimsko licenco. Posadka je bila spet ista... Seba, Eva in jaz. Razmere pa spet tiste prave zimske. Avto je tokrat ostal na zadnjem ovinku pred kmetijo Bukovnik. Po vikendu smo ga mogli kar dobro odkidati, saj je neprestano rahlo snežilo. No, v Kranju je bilo takrat 10 stopinj...
Preko gozda in travnikov smo se počasi vzpenjali po pobočju Raduhe priti Grohotu. Spet smo preveč resno vzeli navodila, ter obvezno opremo, tako, da smo bili kar dobro naloženi. Midva s Sebastjanom sva bila na smučeh, Eva pa je pešačila.
Grohot pod Raduho. Poleg vodniških tečajev in izobraževanj imajo tudi strašno dobro gobovo juho. Samo povem... :)
Nekaj predavanj, nekaj praktičnega dela, tako, da vidimo, če še znamo izračunati kak azimut in narisati kak profil. Predvsem pa kakšna ideja več.
Sledil je praktični del na terenu. Ker je bilo toliko nepredelanega snega, pešci niso mogli priti kam daleč. Tako smo svoje manevre izvajali nedaleč od koče.
Lov na žolne...
Ta zamrznjena kolona prihaja iz delanja prerezov.
Varovališča, oziroma vrvne ograje. smo tokrat delali na plazovini, ki je kak dan prej zdrsnila s strehe. Bila je pač najbolj predelan sneg daleč naokoli.
Zimska pravljica pod Raduho. Glede na to, da te kraje obiščem samo v takih razmerah, bom počasi začel dvomiti, če sploh poznajo pomlad? No, sicer pa ni z zimo čisto nič narobe...
Ni komentarjev:
Objavite komentar