B izpit, Gradiška tura

Torej, da najprej pojasnim vsem, ki ste mislili, da sem moral ponovno opravljati izpit B kategorije. Ne, še vedno lahko vozim vozila do 3,5 tone.  Gre za vodniško licenco, vodenje zahtevnih tur.
V ta namen se je v Gradiški Turi nad Vipavo zbral 2.B razred, razrednikov Ave in Franca. Tokrat so bile razmere bolj poletne.

V hosti smo pokazali, kako se zavarujejo nevarni odseki med enim in drugim drevesom. Ni šale, da ti vodenec zdrsne na ravnem sredi gozda in si popraska kakšno koleno...

Ob jeklenicah smo se ukvarjali s prepenjanjem.

Tu pa tam je bilo potrebno tudi koga dodatno zavarovati.

Domorodec... Ko je zagledal hordo vodnikov se je odločil za nagli sestop. Pametne živali...

Pozdrav in nasmeh z razgledne ploščadi.

Nekateri so si privoščili obvoz... So se pa vsaj ohladili v senci.

Fotošuting na ozkem grebenu.

Skupine smo se zbrale na vrhu. Od tod smo izbrali poljubne sestope v dolino. Eni smo izbrali hitrejše, drugi elegantnejše.

Sledili so testi. Odpisali smo jih v tipični Vipavski osmici. Ja, izpiti so bili kljub ambijentu resna stvar, bili so pisni in zahtevni.

Nekateri se celo niso strinjali z ustaljeno prakso in so svoje misli tudi zagovarjali. Jasno v senci in prijetnem hladu, ki je vel iz kleti...

Vipavsko tihožrtje...

Evo nas, to smo mi...  Sicer še vedno čakamo prelepe baby blue vodniške majice, z grbom na sredi prsi, ampak drugače smo pa vseeno face.