Silvestrovo je dišalo po snegu. Vsaj v Karnijskih Alpah. Ker so vremenoslovci obljubljali debelejšo snežno odejo v zahodnih krajih, sva se z Evo odpeljala v Italijo. Za cilj sva si izbrala Cimo Bello.
Že na parkirišču je bilo dovolj snega. Bilo nas je kar nekaj entuziastov, ki se nismo pazili za silvestrski žur. Pognali smo se med smreke.
Eva prvič na turnih smučeh. No, vsaj v lastni režiji. Tiste dva dni, ko je smučanje izvajala pod budnim očesom vodnikov nekako ne štejejo...:) Smuči sposojene od Petra, pancarji pa kar alpski. Če je volja, se da...
Med smrečice. Serenada v črno-belem. Sedaj Eva ve, zakaj sem ji podtaknil rdeč nahrbtnik...
Vzpon sva si popestrila z obvozom na severna pobočja, kjer je bilo najti še precej ne predelanega pršiča.
Proti soncu...
Na vrhu je sonce prodrlo skozi meglo.
Sledila je smuka. Zgoraj pršič, proti sredini spopad s kucli ter partizanski boj od smreke do smreke... Po cesti vijuganje do avtomobila. Skratka super zadnji dan leta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar