Dobrač, Dobratsch

Je treba študirat... Zato pač ni časa, da bi se odpravil na kakšno turno smuko. Vseeno smo našli luknjo v urniku in skočili smo na Dobrač. Kako zgodaj smo se spravili od doma raje ne povem, ker me je sram.  Smo bili pa precej zgodaj doma. Sončni vzhod smo pričakali na parkirišču na koncu Villacher alpen strasse, kjer smo si nataknili smuči ter se pognali v hrib.

Naglo smo se vzpenjali po pomrznjenem snegu. Ker do vrha vodi steptana pot, smo jo koristili povsod, kjer se je dalo.

Julijske Alpe, ki so pogledale iz oblakov

Dobrač (nemško Dobratsch ali Villacher Alpe) je 2166 metrov visoka gora na avstrijskem Koroškem. Tvori vzhodni obronek Ziljskih Alp nad mestom Beljak in dolino Zilje. Dobrač je zaščiten kot naravni park.

Malo geologijev(vir Wiki.)

Dobrač in njegovo gorovje šteje v geološko enoto Dravske enote (nemško Drauzug). Na vseh straneh najdemo geološke motnje. Na jugu je Ziljska dolina oz. Periadriatična tektonska prelomnica, na severu pa se nahaja motnja vzdolž Plajberške doline. Proti zahodu so verjetno dobraške kamnine pokrile po naravni tektonski poti kamnine iz karbona pri Čajni. Na vzhodu se Dobrač stopničasto spušča proti Beljaški kotlini vzdolž prelomnice, ki teče s severa proti jugu. Na severu pa je motnja Dravske doline pustila svoje sledove v poševni strukturi pobočji.
Kamnina Dobrača je večplastna, tako da se sloji ponavljajo. Sedimentne kamnine ležijo s tektonsko mejo na ziljskem kristalinu. Značilnost dobraškega gorovja je v tem, da se kamnine iz triasa (zlasti srednjega triasa) jasno razlikujejo od kamnin Dravskega gorovja oz. Zijskih Alp ter da imajo močne podobnosti z južnoalpinskim triasom v Karavankah.
Na južnem pobočju Dobrača, zlasti pri Rogajah najdemo grušč in drobir visoko v gorski steni, ki sta posledica popotresnega geološkega delovanja, kjer lahko neposredno vidimo prvotno kamenino le na nekaterih mestih. V dolini pa prav ta grušč pokriva ledenodobne sedimente Zilje.
Na Dobraču je prišlo najmanj dvakrat do velikega podora gore:
V prazgodovinski dobi se je zrušilo okoli 900 mio m³ z jugovzhodne strani gore v Ziljsko dolino in je pokrilo okoli 24 km².
25. januarja 1348 je velik potres v Furlaniji povzročil ponovi podor gore. Zrušilo se je približno 150 mio. m³ grušča in po legendi pod seboj zasulo 17 vasic . Danes ugotavljajo, da se je grušč sesul na isto področje kot pri prvotnem podoru, kjer ni bilo vasi.

Zaradi naravne zajezitve so morali domačini zapustili dve vasi. Zadnji ostanki jezera so izginili šele 18. stoletju. Domnevajo, da je podor povzročilo deževno in pozimi snežno vreme v predhodnem letu, tako da je udirajoča voda zrahljala material, ki se je ob potresu sprožil.

Do danes se imenuje področje podora Rdeča peč. Področje kamor se je rušilo kamenje pa Rogaje, ki je sedaj tudi zaščiten naravni spomenik.

Vrh Dobrača s svojim oddajnikom.

Ture

Nemška cerkvica Marije na skali

Pod do Slovenske cerkvice, ki je globoko zakopana v snegu.

Križ na vrhu, ter greben. Tik pod vrhom je ena lepših planinskih koč, kar sem jih videl. Včasih je bila na vrhu smučišča, ki pa so ga sedaj zaradi ekoloških razlogov zaprli.

Vračali smo se čez Korensko sedlo, kjer imajo sosedje pripravljen tank za hitro posredovaje na koroškem...Vsaj tako je obrnjen... Pred očmi se mi je odvrtela zgodba tov. Andaluzije in njegove osvoboditve Trsta.(tv poper)

"na Celovec" ;)

"Eva... ga lahko obdržim?... saj ga ne bo nihče pogrešal... "