Po deževnem vikendu, se je začel delovni teden s prelepim vremenom. Naključje je hotelo, da sem malo prej zaključil s službo, ter se podal na sonce in sneg. Ker je te dni svoj dopust v Sloveniji preživljal Miroslav, je bilo logično, da se mi je pridružil. Dr. Miroslav- zagotovo najboljši turni smučar Podravine....
Imela sva še prostor, tako da se nama je pridružil še Matjaž, ki je večer prej ravno ukrojil nove pse. Moško MMM moštvo.
Po gozdni cesti s Sella Neveje na planino Pecol.
Pogled se je odpiral na Kaninsko pogorje.
Sopihanje in dihanje v senci gozda.
Na planini se je svet odprl. Na soncu je bilo prijetno toplo, pa tudi sneg se je ojužil.
Ker se ponavadi ne ukvarjam z indoktrinacijo državljanov novih držav EU, vendar pa bi tu lahko Miroslavu predstavili pesem "Na planincah"...
Voda in rehidracija...
Ker je imel pred kratkim rojstni dan, nama je Miroslav postregel z Borovničevo torto. To, da ješ torto na tako visokem nivoju pa res ni kar tako.
Nadaljevali smo z vzponom do najvišje točke planine. Zakaj se nismo dvignili višje? Predviden cilj je bil Vrh Strmali. Razlog je tičal v grapah nad nami.
Slišali smo jih že prej, sedaj pa smo jih tudi videli.
Plazovi južnega snega so se prožili neprestano. Eni so bili večji, drugi manjši.
Fotosešn time...
Pognali smo se še v zadnji klanec.
Pogled nam je uhajal na naš predviden cilj.
Mala šola vzpenjanja.
In še razlog, zakaj se nismo povzpeli do sedla. Vsi ti plazovi so se sprožili v tem dnevu. Nekaj tudi pred našimi očmi.
Prav zato smo raje uživaško odvijugali v dolino. Nekaj centimetrov južnega snega na trdi podlagi je omogočalo odlično smuko.
V osrednjem delu malo partizanskega načina bojevanja od skale do skale in od smreke do smreke.
...in jasno cesta, ki je bila presenetljivo smučljiva.
MMM moštvo s Smodlakom in Črnim gadom... Kar dobro za delovni dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar