Briška jama (Grotte Gigante) se razteza v čistih apnencih iz obdobja krede, ki se nahajajo v osrednjem severnem delu tržaškega klasičnega Krasa.
Celoten planimetrični obseg jame je 719 metrov, v globino pa jama seže 252 metrov. Sestoji iz velike dvorane (dolge 167,60 m, visoke 98,50 m, široke 76,30 m in s prostornino okrog 365.000 m3), do katere vodita dva široka rova. Iz glavnih prostorov se odcepi več stranskih rovov.
Sedanji izhod za turiste poteka po rovu, v katerega je človek zahajal od neolitika do železne dobe. Rov pripelje do stropa velike dvorane in ima več odcepov (eden od teh je zelo širok, a ga kmalu zapolnijo nanosi ilovice, eden je bogato zasigan, v njem pa so našli tudi živalske kosti).
Veliko jamo je leta 1840 delno raziskal Anton Frederick Lindner, ko je iskal podzemni tok reke Timave za potrebe vodovodne oskrbe Trsta. Toda za opremo, ki so jo takrat uporabljali, je tako velika in globoka jama predstavljala nepremagljivo oviro. Prve prave raziskave so se začele šele 50 let pozneje, ko so odkrili dva nova vhoda v bližini današnjega turističnega vhoda.
Leta 1904 so današnji vhod razširili in po nekajletnem urejanju poti so jamo leta 1908 odprli za javnost: stopnišče s 150 apnenčastimi stopnicami je povezalo vhodni rov z mogočno osrednjo dvorano. Zanimivo je, da so večino poti zgradili Avstrijci. Železni deli, ki so bili ostanki gradnje Južne železnice in apnenčaste stopnice so zabetonirali v turistične poti.
Konec 90. let so dogradili pot, ki se od dna jame vzpenja ob steni in nas preko delno umetnega rova pripelje do izhoda.
Jama je ena največjih biserov svetovnega krasa in prva na listi Italijanskih jam. Od meje s Slovenijo je oddaljena manj kot pet kilometrov. Vodenja po jami v SLOVENŠČINI NI! Roko na srce, tudi mi se do nje obnašamo precej mačehovsko. Italijani so jo poimenovali Grotta Gigante in sedaj se že pojavlja slab prevod Velika jama, oziroma Gigantska jama, kljub temu, da je prastaro ime Briška jamo, oziroma starinsko, Briškovska jama. Precej več podatkov sem dobil na Avstrijskih straneh, oni namreč na jamo gledajo kot na svojo dediščino, kot pa na naših.
