Petek, po šihtu, je bil čas, da sem opravil ogled razmer v grapah Begunjščice. Dostop pa mehkem, ojuženem snegu. Zelenica je še pod globoko snežno odejo in zgleda da bo tako še ostalo.
Spodnji del je bil precej mehak.
Pridružila sta se mi Petra in Vili.
Mi smo se dvigali v senci, med tem, ko se je Vrtača še kopala v soncu.
Na sliki se lepo vidi napoka na južni strani Vrtače. Čez nekaj dni sem zasledil, da jo je nekdo smučal.. Zgleda da je sreča obrtno sorazmerna s pametjo...
Poplezavanje v Centralni grapi. Grapa Y se je zaradi visečih opasti pač izkazala za objektivno prenevarno.
Vanilijev sladoled... Puščavski pesek je tudi letos poskrbel za lepo barvo vanilje.
Pristopili smo na s soncem obsijan vršni greben.
Še nekaj korakov, pa smo bili na vrhu.
Sonce je počasi začelo zahajati, mi pa smo sestopili nazaj na Zelenico.
Pot se je po grebenu vila do Šantanca, po katerem smo sestopili.
Storžič
Užitek sestopanja v zadnjih sončnih žarkih.
Prav tam smo bili.
p.s. Razmere preverjene, čez nekaj ur pa spet nazaj...
2 komentarja:
Luštno! Koliko ur pa ste rabili? AN
hja, slabe tri ure...:)
Objavite komentar