Ura je zvonila ob 2:00... Velo polje smo zapustili ob 3:00. Takšne nekrščanske ure so bile prav značilne za to poletje. Dan se je začel delati tik pod Planiko.
Prvi sončni žarki so nas objeli, ko smo se opremili v popolno bojno opremo za osvojitev Triglava.
Slika v prvih trenutkih novega dne.
Pogled na Bohinj. Napoved je obetala nekaj uric lepega vremena. To okno smo lovili.
Temperature so bile presenetljivo nizke.
Tomaž na poti na Mali Triglav.
Prvi resni vzpon, tik pod vrhom malega Triglava. ta je poskrbel, da so se obrnili vsi Čehi, Poljaki in Madžari ter gorski tekači, ki so podcenili Triglav.
Kolona na sedlu med obema vrhovoma.
Večina ljudi, ki delajo zastoje so naši... :)
Tomaževi zadnji koraki red vrhom Triglava.
... še pogled v Vrata...
... in naša zasedba Aljaževega stolpa. Po naključju so Hrvati pozabili svojo zastavo. Mi smo si našo sposodili in zraven na sliko povabili še Makedonsko ekipo. Zastopali smo skoraj vse narode bivše države...:)
Sledilo je še mlatenje udeležencev, ki so prvič dosegli vrh Slovenije.
Tako pri nas mlatimo po Hrvatih :) ...
... tudi dekletom ne prizanašamo. ( fotkiča sem za hip zaupal v varstvo Evi, pa poglejte, kaj se je zgodilo. V trenutku polno slik mene.)
Sestop. Napoved je držala do minute, kar pomeni, da je megla prekrila vrh, čim smo se mi spustili.
Sledil je še dolg sestop mimo Velega polja in planine Konjščica na Pokljuko.
Tako se je zaključila letošnja trilogija Velega polja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar