Jama Srnica se nahaja v vasi Plužna, slabe pol ure hoje od izvira potoka Gljun. Obisk jame smo pripravili za prvi dan Alpskega tabora. Pridružil sem se prvi skupini jamarjev, ki so odšli pripraviti jamo za obisk tako velike skupine. Jama Srnica je dolga skoraj 800m in v tej dolžini premaga višinsko razliko 65m. Znana je predvsem po fosilnih ostankih školjk v obliki srčkov. Ob močnem deževju se jama spremeni v slap. Ker sem pripadnik plemena Nikon, sem lahko vzel sabo v jamo tudi fotoaparat.
Z lojtro na rami proti jami.
Vodil nas je Aleš Stražar, jamarski inštruktor in reševalec, ena od največjih jamarskih avtoritet v Sloveniji.
Jamarja Erika in Tadej..
Skupina v jami. Opremljeni s čeladam, pasovi in svetilkam smo se splazili v jamo.
Na posameznih delih se jama razširi.
Določeni deli jame zahtevajo za napredovanje tudi plezanje.
Varovanje skozi ozke in strme predele.
Malo klečeplazenja...
Skozi eno od najožjih ožin smo se spustili v sobo, ki je najbolj značilna za to jamo. Vse stene so prekrite s fosiliziranemi školjkami.
Lestev je bila v veliko pomoč predvsem malo manjšim..
Srčki... Takšni in drugačni..
Ob izhodu iz jame nas je čakal še zadnji spust. Tu nas je Aleš kar najhitreje spustil do vhoda.
Najprej je seveda razložil pravila in posledice, če pravil ne upoštevamo. Nekaj na temo, da so tla zadnja stvar, ki ti šine v glavo... Nihče ne pade nižje kot do tal, razen, če si jamar...
Jama Srnica je bila moja prva poštena jama, v kateri sem bil. No, v tem dnevu sem šel skozi kar trikrat. Skratka, stvar mi je postala kar zanimiva. In v izogib nesporazumu z mojo ožjo žlahto, ne bom se pridružil jamarjem!
2 komentarja:
"A tkole so vam rekli, da se napravte za v jamo?!?"
Glede oblačil se je svetovalo, da se oblečemo v močna oblačila, ki pa jih ni škoda. No, nikogar ni zeblo, pa tudi nihče se ni poškodoval...
Objavite komentar