Eden od najbolj vročih dni poletja je bil najbolj primeren dan za maratonske ture v meni najbližjih gorah. V bistvu še nikoli nisem v krog povezal obe, Jezersko in Kokrško Kočno, ter Grintovec. No, tokrat sva bila ekipa z Andrejo. In to precej hitra ekipa.
Prva poštena pavza je bila na Bivaku v Kočni, kjer naju je tudi ujelo sonce. Prek zelenih trat sva počasi zašla v gruščnat teren, ki je tako značilen za Kamniško-Savinjske Alpe.
Po prečenju melišča, se je začelo poplezavanje po dobro zaščiteni poti.
Sonce je počasi dobivalo na moči, ko sva prišla na Kokrško Kočno.
Na vrhu nisva bila sama. Potegnila sva še malo in si na Jezerski Kočni privoščila malo daljši postanek.
Od tod sva se preko Dolške škrbine odpravila proti Grintovcu. Tu se najprej kar pošteno spustiš, tako da naju je čakal še dober vzpon proti vrhu.
Srce iz kamna... Kdo ga je izgubil? No, vsekakor ga je našla Andreja.
Prelep razgled na Grintovec, Dolg Hrbet, Skuto... Tisto malo na levi je Velika Baba. Seveda je tudi ta na desni fejst baba... ;)
Da ne pozabiva, kam sva namenjena...
Tu sva že bila, počasi se vzpenjava na vršni del Grintovca.
Severna stran. Od tod je do vrha le streljaj. Čeprav ne zgleda. Moram reči, da je pot iz te strani precej bolj humana, kot pa iz južne strani, kjer ves čas točno veš, kam moraš še priti.
Tako pa zgledava heroja na vrhu. Od tod naju je čakalo še nekaj ur spusta po precej vročem soncu. No, vsekakor je bila tura poštena in oba sva uživala v čudovitem dnevu v prelepem okolju naših Grintovcev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar