Ponovno sem imel razpisan pohod in ponovno se je izkazalo vreme. Sedaj vem, da bi se lahko ukvarjal s šloganjem. Čim razpišem turo, se vreme zagotovo pokvari...
Tokrat pač ni bilo dovolj stabilno, da bi lahko osem ur hodili po grebenu. Zato smo se podali po lovskih stezah in brezpotjih od Žagane peči na Kalško goro.
Dokler smo hodili po gozdu smo se občasno celo spogledovali s soncem. Ko pa smo zapustili gozd nad lovsko kočo, pa res ne znam več povedati, kako je zgledalo vreme, ker so nas vse zamotile male temno modre dobrote. Meglo smo opazili šele na grebenu. Z modrimi prsti, ustnicami in jeziki nam megla res ni mogla pokvariti ture...
Vrh in poziranje, da se ne vidijo modre ustnice...
Sestop po zelo zahtevni zavarovani poti na Kokrško sedlo, do Zoisove koče.
Vzdušje na koči je bilo precej jesensko. Dan kasneje se je pošteno pooblačilo in padel je sneg. Kaj naj rečem? Winter is coming!
Ni komentarjev:
Objavite komentar