V septembru nastopi čas, ko je treba iti pogledat, če je morje še tam, kjer je bilo lani. Z Evo sva se zakampirala v Rovinju. Zakaj Rovinj? Ravno prav oddaljen, fotogeničen, zanimiv in dovolj kampov.
Kampiranje se je izkazalo kot bolj zahtevna stvar. Vsi kampi so bili še polni, predvsem pa so bili namenjeni kamperjem in prikolicam, ne pa malim šotorčkom velikosti dva kvadrata. No, v tretje gre rado, tako da sva v temi našla prostor med samimi kolesnimi veleposestniki. Zanimivo je, kako so kampi polni in kako se še polnijo.
Tudi prijatelji so bili zraven...Tratko jo pustil tu svojo tablo...
Sove, sovice in skovirji...
Matjaž postavljen pred strelski vod... Torej, odkrili smo osnovni problem. Postanem živčen in nervozen, čim se nekdo igra z moji fotoaparatom. Ta slika je višek relaksacije z moje strani... Brez črne vreče na glavi zrem v objektiv in čakam, da se kaplar zadere "Streljaj!!!".
Maja, mislim, da je bil "Tomaž" tu... Nič ne skrbi, ga bomo že naučili slovenščine...
Obala možicev... in ena dama...
Tega bi pa skoraj odpeljala s sabo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar