Raqchi

Dobrih 110 km od Cusca leži mesto Raqchi. Samo mesto naj bi bilo staro okoli 2000 let in je slovelo po stavbi z najvišjo streho. Stavba je bila tempelj Wiracocha. Danes je od stavbe ostal samo glavni nosilni zid in podporniki stebrov, ki so nosili streho. Zanimivo je to, da so bili Španci nad stavbo tako navdušeni, da je niso porušili. No, vzdrževali je pa tudi niso. Samo današnje naselje Raqchi je nekajkrat manjše, kot je bilo v času Inkov. Takrat je bilo na strateškem mestu med Cuscom in jezerom Titicaca.

Sredi mesteca je bilo nekoč veliko umetno jezero. Danes je od njega ostala samo še mlaka.

Zanimive so bile kopalnice, ki so bile znotraj palače. Dve sta še odlično ohranjeni.

Del obrambnih in stanovanjskih stavb danes obnavljajo.

Nad mestom je ohranjena Inkovska pot. Inki so zgradili mrežo poti, s katero so povezali mesta. Po njih so tekači prenašali sporočila. Te poti so bile standardne širine, za dve lamini riti.

Tempelj Wiracocha, oziroma bogu vulkana. Inkovska legenda pravi, da se je bog Wiracocha sprehajal po deželi. Prebivalci iz ljudstva Kacha ga niso prepoznali in so ga hoteli pregnati. Bog se je razhudil in na vse okoliške hribe začel spuščati ognjen dež. Ljudje so se prestrašili in ga prosili, naj jim prizanese. Ker se jih je usmilil, so mu zgradili palačo.
Torej, ker vulkan, ki je v bližini, med svojim izbruhom ni uničil mesta, so v mestu postavili tempelj.

Poleg templja stojijo še ostanki stanovanjskega kompleksa.

Poseben del mesta je sestavljen iz okroglih stavb, ki so opravljale funkcijo kašče. V njih naj bi shranjevali zalogo hrane, blaga in orožja. Zanimivo je, da imajo vse stavbe enak premer in da stojijo ena ob drugi. Tako prehod med stavbami ni možen, kar je bilo še posebej pomembna varnostna funkcija.

Nekaj kašč je danes obnovljenih.

Celotno mesto se razteza na veliki površini. Del je restavriran, velika večina pa pač ne.

Druga zgodba o mestu je še bolj zanimiva. Inkovski vladar je za svojega naslednika izbral enega od svojih sinov. (kot je bilo običajno, ga je imel z eno od svojih sester). Izkazalo se je, da je bil ta njegov izbranec precej ambiciozen in je hitro pridobival podporo na dvoru. Zato je Inka sklenil, da ga izžene iz prestolnice. Za mesto izgona je strateško izbral Raqchi, ker je bilo ravno prav oddaljeno od prestolnice in stran od drugih mest, kjer bi lahko nabiral privržence. Mladi kralj naj bi takrat utrdil mesto, naredil mestno infrastrukturo, ter zbral zaloge ter oborožil svojo vojsko. No, takrat so ga poklicali nazaj v Cusco, saj je Inka umrl in je bil čas, da prevzame imperij.

V tem mestu sva stopila na inkovsko pot, ter se odpravila v divjino. S sabo sva imela šotor, spalne vreče, kuhalnik ter hrano za minimalno 4 dni.